Zbrali naj bi se ob devetnajsti uri pred šolo. Večina je tudi prišla na to zbirno mesto, nekateri pa smo se z avtomobili odpeljali proti cilju kar sami ali v parih. Cilj je bila dobra domača gostilna na poti proti Tacnu. Razredničarka prof. Simona Miklič - Ogrin je bila tako prijazna, da me je peljala. Pot je bila zelo zabavna, saj sva zašli, kar pri tolikih ovinkih, mostovih in gostilnah ni čudno. Celo domačini niso vedeli za pravo pot, njihovi napotki so bili zavajajoči. Sva pa le zmagali, saj sva prvi sedli h posebej za nas pogrnjeni mizi.

Počasi so prišli tudi ostali in sicer prof. Luciana Šuran, prof. Tatjana Prevodnik (prej Košmrlj) ter sedem nasmejanih in odlično razpoloženih bivših učencev. Sedem je ljudsko število, če pa smo zelo natančni, je treba k tej sedmici še prišteti še četrtino, saj eno od deklet pričakuje naraščaj. Slikca pove vse.

Če vas zanima, kako je večer potekal, si oglejte naslednjo stran.