|
JEZIK
Pisni in ustni del izpita
Bere oziroma posluša neumetnostno besedilo, in sicer :
- uradno vabilo, zahvalo, opravičilo, izjavo, prošnjo,
potrdilo, pooblastilo,
- življenjepis,
- zapisnik,
- javno vabilo, zahvalo, pismo,
- obvestilo, poročilo, novico,
- intervju, reportažo, oceno,
- poljudnoznanstveni članek,
- predstavitev osebe, kraja, naprave, postopka,
- strokovno poročilo (delovni dnevnik),
- besedilo ekonomske in politične propagande.
Razčlenjuje brano (oziroma poslušano) besedilo, tako da:
- prepozna namen, temo (morebitne podteme) in bistvene
podatke besedila ter razmere med njimi,
- ugotovi okoliščine nastanka besedila,
- ugotovi vrsto besedila po merilih za razvrščanje
glede na
• praktični namen,
• prenosnik,
• spodbujanje naslovnika
k odzivu,
• razodevanje
sporočevalca,
• izbran krog
naslovnikov,
• družbeno razmerje med
sporočevalcem in naslovnikom,
• družbeno vlogo
sporočevalca (zasebnik, uradnik, publicist, strokovnjak),
• sporočilni namen,
• način razvijanja teme
(slogovni postopek),
- ugotovi vlogo nebesednih spremljevalcev pisanja
oziroma govorjenja,
- ugotovi pomensko, slovnično in aktualnostno
povezanost povedi med seboj ter prepozna, kako je
izražena,
- enostavčne povedi združuje v zloženo poved,
- pretvori premi govor v odvisnega in obratno,
- ugotovi število povedi v delu besedila, določi
število stavkov v izbrani povedi,
- prepozna stavčno sestavo povedi (enostavčne in
zložene povedi, priredno in podredno zložene povedi,
vrst odvisnikov in priredij),
- pretvori odvisnike v navadne (besednozvezne) stavčne
člene in obratno,
- ugotovi stavčne člene in njihove dele v enostavčni
povedi,
- poišče slogovno zaznamovani besedni red,
- poišče prevzeto besedo (sposojenko, tujko, citatno
besedo) in jo zamenja z domačo ustreznico,
- poišče eno-in več pomenke,
- poišče nadpomenke, sopomenke, protipomenke,
podpomenke in blizuzvočnice,
- ugotovi pravilnost zapisa lastnega/občnega imena,
- določi besede iste besedne družine, tem besedam pa
koren,
- določi tvorjenost, tvorjenkam pa besedotvorne morfeme
in približno skladenjsko podstavo,
- pretvori besedne zveze v tvorjenke,
- določi stalne besedne zveze in jih zamenja s prostimi
besednimi zvezami,
- določi slogovno zaznamovane besede in opredeli
ustrezne sporazumevalne okoliščine ter navede
slogovno nezaznamovane ustreznice,
- pravopisno uredi besedilo (velika začetnica, ločila,
pisanja skupaj/narazen, deljenje),
- določi izgovor zapisane besede,
- prepozna besedo določene vrste oziroma določeno
obliko besede,
- besedi določi besedno vrsto in temeljne oblikovne
lastnosti,
- postavi besedo v določeno obliko,
- znajde se v slovarskem sestavku SSKJ in v
terminološkem slovarju,
- vrednosti ustreznost, razumljivost, učinkovitost in
jezikovno pravilnost besedila.
|